Enajsti festival dokumentarnega filma se bo začel in sklenil z dvema obsedenima posameznikoma: prvi se je po žici slabo uro prosto sprehajal med najvišjima stolpnicama nekega časa, drugi skuša v etnično in politično razdeljenem mestu vzpostaviti določeno mero harmonije in medčloveških odnosov. Lahko bi ju označili za nadstandardna v svojih disciplinah. O njunih dosežkih (prvi) oziroma obupanih poskusih (drugi) je navsezadnje nekdo posnel film. Podobnih junakov, ki imajo s filmskimi liki klasičnega igranega filma kar nekaj skupnega, letos v programu najdemo še kar nekaj.
Dokumentarni film je tradicionalno zavezan osvetljevanju problemov odrinjenih, pozabljenih, zatiranih in preganjanih, zato jim letos namenjamo še posebno pozornost, ki bo odslej »institucionalizirana« v obliki uradnega tekmovalnega sklopa, povezanega z našo festivalsko partnerko Amnesty International Slovenija. Šest filmov s tematiko človekovih pravic bo ocenjevala mednarodna žirija in najbolj prepričljivega nagradila.
Veliko novosti prinašamo letos: prvič tekmovalni značaj, prvič mednarodna žirija. In prvič gostovanje v Kinodvoru, drugem festivalnem prizorišču. Se Festival dokumentarnega filma širi? Nekoliko – v poplavi specializiranih festivalov dokumentarnega filma ostajamo majhen, a s skrbno izbranim programom opredeljeni »igralec«.
Simon Popek,
vodja filmskega programa CD
Simon Popek
Ustvarjalci filmov s tematiko človekovih pravic niso le umetniki, ampak so – hote ali nehote – tudi borci za človekove pravice. Jezik (filmskih) podob namreč naslovi naše čute močneje, kot jih lahko beseda. Zato v Amnesty International Slovenije pozdravljamo filmske ustvarjalce tudi z nagrado za najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic. Zavedamo se, da nič ne premaga brezbrižnosti tako zanesljivo in spodbudi k delovanju tako močno, kot to lahko stori resnična zgodba.
V prizadevanju za ozaveščanje o kršitvah in spodbujanju občutljivosti pri javnosti so namreč filmi s tematiko človekovih pravic naravni zavezniki naših prizadevanj. Tako kot filmski ustvarjalci tudi mi želimo povedati svojo zgodbo. Ljudje morajo izvedeti za zlorabe in krivice, da se lahko odločijo, ali želijo pripomoči k njihovemu odpravljanju in h kaznovanju storilcev. Tako se začne udejstvovanje posameznikov. In tako dosežemo pritisk javnosti, ki velikokrat edini lahko spreminja svet in usode posameznih ljudi.
Veseli me, da s Festivalom dokumentarnega filma na novo dajemo prostor odrinjenim, zatiranim, zlorabljenim, doslej pozabljenim. Aktivistka za človekove pravice iz Zimbabveja Jenni Williams je dejala, da se zaradi Amnesty International, kadar je v zaporu, počuti manj prizadeta, manj jo je strah in ni več tako osamljena. Zakaj? Ker nekdo »vpije« v njenem imenu in pripoveduje ljudem o njej. Dokumentarni filmi, ki se potegujejo za Amnestyjevo nagrado na FDF, prav tako vpijejo in pripovedujejo. Prisluhnite jim. AIS pa vam omogoča, da naredite svoj korak.
Nataša Posel,
direktorica Amnesty International Slovenije
Film Dediči režiserja Eugenija Polgovskega je močan dokumentarec, ki s pomočjo čistih vizualnih sredstev in maloštevilnih besed upodablja trdo življenje ljudi z mehiškega podeželja. Dediči na najboljši možen filmski način prikažejo revščino in njen vpliv na življenje ljudi, še posebej otrok.
Na 11. FDF bo slovensko premiero doživel film Človek na žici (Man on Wire) režiserja Jamesa Marsha, ki je pred nekaj tedni prejel oskarja za najboljši dokumentarni film! Cankarjev dom, ki je tudi slovenski distributer Človeka na žici, bo po festivalu film v kina (Kosovelova dvorana CD, Kinodvor) poslal 14. aprila.
Drugi film, ki bo po festivalu doživel slovensko kinematografsko distribucijo, je Sabina (Elle s'appelle Sabine), režijski prvenec slovite francoske igralke Sandrine Bonnaire.